Šport in duševno zdravje

Ko govorimo o redni športni aktivnosti imamo velikokrat v mislih predvsem skrb za naše fizično zdravje, pozabimo pa, da redno izvajanje športnih vadb ne vpliva ugodno le na telo, temveč tudi na naše duševno zdravje.

Človek ni le materija, je tudi duhovno ter socialno bitje. Duševnost zajema naše misli, prepričanja, čustva ter doživljanje. Dokazano je, da gibanje koristno vpliva prav na ohranjanje našega duševnega zdravja. Razne življenjske obremenitve kot so: naporna služba, šola ali obremenjujoče družinske vloge, nas lahko privedejo v kroničen stres ali celo do izgorelosti in posledično do raznih psihosomatskih obolenj. Študije kažejo, da vadbe z nizko do zmerno intenzivnostjo pripomorejo k lajšanju simptomov stresa ter vplivajo na našo samopodobo. Priporočljivo pa je, da je vadba konstantna in redna (vsaj 3x tedensko zmerno intenzivne vadbe).

Raziskava, ki je v Sloveniji osvetlila učinke gibalnih navad na zdravje med 18 in 65 let starih odraslih je pokazala, da gibalne dejavnosti pozitivno vplivajo na izboljšanje razpoloženja ter na spoprijemanje s stresom (Planinšek, 2014). V raziskavi je bila omenjena tudi nujnost rednega ukvarjanja s telesno dejavnostjo za doseganje boljšega psihofizičnega zdravja(Planinšek, 2014). Redna telesna aktivnost igra pomembno vlogo pri preprečevanju razvoja raznih duševnih motenj, kot so anksioznost in depresija.

Stres, pomanjkanje spanja, nezdravo prehranjevanje ter nekonstruktivno spoprijemanje s težavami (npr. prekomerno pitje alkohola) so lahko simptomi in znaki slabšega duševnega zdravja. Kažejo se lahko v obliki negativnih misli ter s prisotnostjo neprijetnih čustev kot so: občutki krivde, tesnoba, vsesplošno slabo razpoloženje ter pomanjkanje motivacije. Pri nekomu, ki pa je fizično aktiven, bodo njegove misli bolj pozitivne ter posledično tudi čustva bolj prijetna. Potemtakem lahko rečemo, da znan star pregovor: „zdrav duh v zdravem telesu“ le ni tako nesmiseln, saj ne pomeni nič drugega, kot to, da gibanje vpliva na naše vsesplošno počutje. Ne samo fizično, temveč tudi psihično.

Viri: Planinšek, S. (2014). Povezanost gibalnih navad z nekaterimi kazalci telesnega in duševnega zdravja odraslih Slovencev (Doctoral dissertation, Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana).Blatnik, P., Jensterle, L., & Tušak, M. TELESNA AKTIVNOST IN KAKOVOST ŽIVLJENJA.

Napisala: Aneta Curavić Njegomirović

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: